Kulturni delavci na področju sodobne vizualne umetnosti, ki delujejo na robu obstoja, iščejo nove in inovativne poslovne prakse, ki bodo povečale njihovo konkurenčnost in zagotovile vzdržnost tako, da bodo podprle njihov vstop na globalne trge in razvoj novih in večjih občinstev. Občinstva, skupine potrošnikov in kupcev, kulturnih delavcev se vztrajno manjšajo, s čimer pod vprašaj prihajata njihova vzdržnost in konkurenčnost. Poleg tega se izzivi s privlačnostjo sodobne umetnosti med mladimi (18-30) pojavljajo na več nivojih, najbolj opazno pa na dveh: komunikacija med kulturnimi delavci in mladimi ter inovativnost v smislu vsebin, ki jih kulturni delavci ponujajo mladim. Oba segmenta morata postati bolj privlačna in vabljiva za mlade. Zato tekmovalnost za večjo privlačnost širšim občinstvom, potrošnikom in kupcem postanejo vprašanja njihove dolgoročne gospodarske vzdržnosti, pa tudi konkurenčnosti – pozicionirati se morajo na globalnih trgih in začeti razvijati mlade (18-30) kot novo občinstvo, za kar potrebujejo nove delovne prakse, ki temeljijo na inovativnosti in novih digitalnih tehnologijah.