Smiselnost in ne številčnost je bila vodilo pri izboru del za skupinsko razstavo študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL), ki bienalno poteka v Galeriji Alkatraz. Skupinska razstava je nastala v koprodukciji ALUO UL in predstavlja dela Ajde Kadunc, Gale Alice Ostan Ožbolt, Jerneja Šimca, Monike Plemen in Zdenke Pandžić. Naslov razstave je skovanka, prirejena iz imen dveh umetnin, ki si ju lahko ogledate v Galeriji Alktraz. Danes brez lenarjenja, kataklizma je blizu, zelo dobro povzema vsakdan preteklega leta oziroma našo (novo) realnost. Gre za kolektivno izkušnjo, s katero se vsak spopada na svoj način. Razstavljena umetniška dela večinoma sodijo v omenjeni časovni okvir, hkrati pa delujejo izven njega.
Slikarka Ajda Kadunc, ki v svojem ustvarjanju pogosto kombinira različne materiale in izrazna sredstva, se predstavlja s prostorsko instalacijo. Uporablja tehnike, zaznamovane s spontanostjo, ki so blizu nadrealističnim pristopom v umetnosti. Absurd, nesmisel in neoprijemljivost pomena pa predstavljajo bistvo, ki se vzpostavlja v dialogu med posameznimi objekti in slikami. Zanimajo jo nastajajoči odnosi, ki niso podrejeni konvencijam in so osvobojeni vzorcev, ki zaznamujejo naše dojemanje v materialistično in racionalistično naravnani realnosti. Je odgovor na pretirano objektivizacijo ne le predmetov, živali, ampak tudi medčloveških odnosov. Z motnjo, ki nastane, ko naš um trči v neprepoznavno, tuje, skuša zamajati naše dojemanje in zagotoviti pogoje za gradnjo pristnejšega odnosa do živega in neživega oziroma drugačnega stika z vsem, kar nas obdaja: onstran smisla in razuma. , v smeri logike, ki jo narekuje intuicija.
Monika Plemen z delom z naslovom Her raziskuje razvijajoči se odnos med njo – umetnico in objektom – bakreno ploščo kot nadomestkom za mobilni telefon. Čeprav ne gre za uporaben predmet, je krožnik posvojila do te mere, da ga je pred koncem projekta poimenovala Her. Umetnica pri svojem likovnem ustvarjanju izhaja predvsem iz grafičnih tehnik, njeno prakso pa v veliki meri zaznamuje procesualnost v povezavi z beleženjem vsakdanjih trenutkov. Končni rezultat skoraj dvotedenskega sobivanja s ploščo je zvočna knjiga, ki beleži zadani čas. Naslovnica knjige prikazuje prazno matrico, stanje pred začetkom umetniške akcije, zadnja stran pa je končni odtis plošče v tehniki jedkanice, ki vsebuje sledi trinajstih dni. Tako vizualni del sestavljajo različni odtisi prask in drugih udarcev, ki so nastali po naključju, vsebina pa predstavlja dnevnik kontemplacije na krožniku, ki ga lahko beremo na glas. Drugo delo, s katerim Monika Plemen sodeluje na razstavi, je grafika Forms of Nature, ki jo spodbuja vizualnost zgubanega lista, na katero je postala še posebej pozorna med enim od lockdownov.
Med temnejša dela, ki obravnavajo sedanjost, je delo Upoštevati, da je kataklizma danes slikarke Zdenke Pandžić. Umetnik se ukvarja s podobami, povezanimi s tematiko apokalipse, ki temelji predvsem na zadnji knjigi Nove zaveze, Razodetjih. Med upodobitvami najdemo podobe štirih jezdecev apokalipse, različnih zveri in mitoloških bitij. V tem sklopu likovnih del na samosvoj način združuje vplive tradicionalnega religioznega slikarstva s sodobnejšimi oblikami izražanja. Zanimiva je izbira povsem banalnih materialov za upodobitev svetopisemskih motivov. Za razstavljeno sliko je na primer uporabila PVC podlogo in barve za tekstil. Teme, povezane z napovedmi konca sveta, so zgodovinsko gledano še posebej priljubljene v času velikih naravnih katastrof in epidemij. V procesu osmišljanja težkih časov nedvomno obstaja možnost porasta iracionalnega. Čeprav je tema povezana s tesnobo in strahom, Zdenka Pandžić to uravnoteži z določeno mero humorja in igrivosti.
Jernej Šimec video z naslovom Memory Induced odpre z modrino vode in popačenim glasom pripovedovalca, ki v razmišljanju o lastni minljivosti odpira polje eksistencialnega. Umetniško delo, odprto za interpretacijo, v svojem jedru sopostavi podobe mesta in narave. Njegovo delo je mogoče brati zelo konkretno, vezano na določen trenutek in kraj. Ker je videoposnetek nastal v Varšavi v precej turbulentnem obdobju, ne preseneča, da zajema posnetke množičnih protestov proti nadaljnjemu kršenju človekovih pravic (žensk). Po drugi strani pa Jernej Šimec v svoji fotografski praksi pogosto preizprašuje rel odnosov med ljudmi na bolj splošen način, zanima pa ga tudi odnos človeka do narave, ki je dvojen. Na eni strani je človek kot del narave, na drugi strani pa uničujoč odnos človeka do narave. Podton, s katerim pripovedovalec sklene video, je mračen, a dopušča možnost ugodnejšega razpleta dogodkov.
Skladba No Loitering je komentar neprijaznosti in nedostopnosti urbanih mest, ki izpostavlja vse bolj prisotno "sovražno arhitekturo", namenjeno odvračanju od zadrževanja nezaželenih mestnih prebivalcev, pogosto kot ovira za spanje brezdomcev in beguncev. Gala Alica Ostan Ožbolt s posegi v mesto začasno popravlja namerne 'napake' takšne arhitekture in na ta način poudarja njihovo problematičnost ter širše prevprašuje prihodnost javnega prostora. Na razstavi si lahko ogledamo predmete, torej nekakšne negative, ki so nastali ob prvi izvedbi projekta v Linzu.
Razstava je zdaj na voljo kot brezplačen virtualni voden ogled, do katerega lahko dostopate s klikom na predvajalnik na vrhu te strani.
Prizorišče: Galerija Alkatraz (Ljubljana, Slovenija)
Dates: 3.6 – 22.6.2021
Produkcija: KUD Mreža / Galerija Alkatraz in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.
Umetniki: Ajda Kadunc, Gala Alica Ostan Ožbolt, Jernej Šimec, Monika Plemen in Zdenka Pandžić
Projekt "BITE of Art" sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije.
